POŽARNA VARNOST V DOMAČEM OKOLJU

Statistični podatki navajajo, da:

  • nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
  • je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
  • ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.

Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:

  • premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
  • cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
  • alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).

V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:

  • nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava …,
  • kajenje v postelji,
  • neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
  • nepazljiva uporaba sveč.

DO POŽARA PRIDE POGOSTO V KUHINJI

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto. V kuhinji so plinske naprave z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.

Kuhinja po uspešno pogašenem požaru

Popolnoma uničena stanovanjska hiša po požaru

Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Le-ta ima več prednosti – ima večji izkoristek energije, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Indukcijska kuhalna plošča ustvarja določeno magnetno polje. Ta grelna naprava je velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti.

Gorenje pol litra belega jedilnega olja

KAKO GASITI?

Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.

Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje ali mast

Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.

Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

PREVENTIVA V DOMAČEM OKOLJU

Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.

Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:

– tehnični in gradbeni ukrepi:

  • ločitve v požarne sektorje,
  • požarni alarmi,
  • gasilniki,
  • vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);

– organizacijski ukrepi:

  • odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
  • čiščenje in vzdrževanje objektov,
  • ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
  • urejenost evakuacijskih poti.

Pomemben tehnični ukrep ali ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju je t. i. požarni alarm. Gre za vrsto požarnega javljalnika – naprave – ki odkriva produkte, ki nastajajo med gorenjem in ima v telesu naprave tudi vgrajeno sireno za obveščanje. Napravo običajno napaja 9-V baterija.

Javljalnik požarnega alarma

Požarni javljalniki spadajo med elemente tehnične požarne zaščite (t. i. aktivna požarna zaščita). Delovati morajo tako, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo na morebitni požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi požara, ali celo preprečimo tragedijo. Glede na medij, ki ga zaznavajo, ločimo dimne, toplotne in plamenske javljalnike ter javljalnike, ki zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja, kot npr. CO, iskre itd.

Požarni alarm služi :

  • odkrivanju začetnih požarov,
  • obveščanju in alarmiranju.

Pri nas lahko požarne alarme kupimo v vseh večjih trgovinah s tehničnim blagom.

V stanovanju jih namestimo na stropov prostorov, kot so spalnice, otroške sobe ipd.

Mesta za nameščanje požarnih alarmov

Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj dim kot najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilnikov – senzor dima v požarnem alarmu je zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar pomeni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju delujoče pečice in podobno.

Požarni alarmi ne rabijo posebnega vzdrževanja, potrebna pa je redna zamenjava baterije (enkrat letno).

GASILNIKI

Za požarno varnost v domačem okolju je zelo pomembna namestitev ustreznega gasilnika. O gasilnikih je več napisanega v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov.

Predlog namestitve gasilnikov v domačem okolju:

– bivalni prostor – najmanj en gasilnik na prah ABC s 6 EG (smiselna je tudi namestitev najmanj enega gasilnika na vodo ali peno), priporočen je tudi vsaj 1 gasilnik na CO2;

  • gospodarsko poslopje – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • vikend – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • kurilnica, garaža ali manjša delavnica – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG.

Pri izbiri primernega gasilnika za domačo uporabo lahko svetujejo gasilci, prodajalci ali proizvajalci.

Gasilnik naj bo nameščen na vidnem in dostopnem mestu, v bližini izhodnih vrat. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih.

VGRAJENE NAPRAVE ZA GAŠENJE

Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov). Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.

Stanovanjski sprinkler (vir: nfpa.org)

Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno.

ORGANIZACIJSKI UKREPI

Poleg že navedenih organizacijskih ukrepov bodo v poglavju obravnavane zahteve na področju izvajanja evakuacije in dostopnosti objektov za gasilsko intervencijo. Na tem področju veljajo za večstanovanjske zahteve posebne normativne zahteve.

Na splošno velja, da mora bi evakuacijska pot:

  • prosta in prehodna ter
  • označena (večstanovanjski objekti).

V primeru eno ali dvostanovanjske hiše je treba poskrbeti, da so z evakuacijsko potjo seznanjeni vsi. Stanovalci morajo vedeti, kjer se nahaja ključ izhodnih vrat in na katero število (številka 112) morajo poklicati v primeru požara. Občasno se je tudi v primeru eno in dvostanovanjske hiše potrebno pogovoriti o morebitni evakuaciji – v obliki igre z evakuacijsko potjo seznaniti otroke ipd.

Večstanovanjski objekti morajo na področju evakuacije izpolniti več zahtev. Objekti, kjer se zadržuje več kot 100 stanovalcev, morajo imeti izdelan Požarni red. Večstanovanjski objekt, ki mora imeti Požarni red, mora biti opremljen z načrtom evakuacije. V večstanovanjskem objektu se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti upravnika objekta.

KAKO SE ZAŠČITIMO PRED OGLJIKOVIM OKSIDOM?

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

  • redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
  • Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat v kurilni sezoni.

Leave a Comment

Translate »
[class^="wpforms-"]
[class^="wpforms-"]
[class^="wpforms-"]
[class^="wpforms-"]